Koroška (zvezna dežela) → Bajt, Svetnik, Kalifornija

• Start
  Koroška (zvezna dežela)Koróška je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije s površino 9.536 km⁲ in okoli 570.000 prebivalci (2025). Geografsko jo v njenem središču tvori pretežno Celovška kotlina med več gorskimi verigami Alp. Prek Karnijskih Alp na jugozahodu meji z Italijo, prek Karavank na jugu pa s Slovenijo. Gorovje Visoke Ture jo na severozahodu ločuje od zvezne dežele Salzburg. Na severu in vzhodu meji na zvezno deželo Štajersko, na zahodu pa na vzhodni del Tirolske. Glavna naravna zanimivost so njena ledeniška jezera, Drava pa je najpomembnejša reka, ki teče po njenem ozemlju. Glavno mesto dežele je Celovec z okoli 105.000 prebivalci, gospodarsko pomemben in le malo manjši je Beljak s 66.000 prebivalci; obe večji mesti imata status mesta na ravni okraja in sta medsebojno močno ekonomsko povezani, saj ležita v isti kotlini na osi vzhod-zahod. Poleg njiju je dežela administrativno razdeljena na 8 okrajev (bezirk), pri čemer sta dva okraja podeželski okolici Celovca in Beljaka. Okrajna središča so: Wolfsberg / Volšperk), Spittal an der Drau / Špital ob Dravi, Šentvid ob Glini / Sankt Veit an der Glan, Velikovec / Völkermarkt, Feldkirchen in Kärnten / Feldkirchen in Šmohor / Hermagor. Drugi pomembnejši kraji so še: Borovlje / Ferlach, Kriva Vrba / Krumpendorf am Wörther See, Vrba na Koroškem / Velden am Wörther See, Šentpavel v Labotski dolini / Sankt Paul im Lavanttal, Breže / Friesach, Gmünd, Šentandraž v Labotski dolini / Sankt Andrä, Pliberk / Bleiburg, Bistrica v Rožu / Feistriz im Rosental, Železna Kapla / Eisenkappel, Krka / Gurk, Gospa Sveta / Maria Saal, Krnski grad / Karnburg itd. Po površini je Koroška peta največja avstrijska dežela, s Salzburško pa si delita 6. in 7. mesto po številu prebivalstva. Dežela Koroška se je v visokem srednjem veku izoblikovala kot pravna in zgodovinska naslednica nekdanje slovanske kneževine Karantanije, zaradi česar so ji tudi v obdobju vladavine Habsburžanov pripadale nekatere posebne, z njenim slovenskim značajem povezane pravice in privilegiji. Koroška je bila kot dvojezična dežela na skrajnem jugu nemško govorečega ozemlja vsaj od sredine 19. stoletja podvržena močnim ponemčevalnim pritiskom, ki so bistveno spremenili jezikovno podobo dežele. Po koroškem plebiscitu leta 1920 je največji del dežele pripadel Avstriji. Prebivalstvo zvezne dežele Koroške je danes pretežno nemško govoreče z značilnim naglasom. Slovenska narodna skupnost, ki je še na začetku 20. stoletja predstavljala tretjino koroškega prebivalstva, šteje po uradnih podatkih iz zadnjega popisa približno 15.000 pripadnikov, ki živijo pretežno na jugu dežele.
• Target
  BajtBajt je v računalništvu manjša enota za količino podatkov oziroma velikost pomnilnika. Byte pa je tudi podatkovni tip v nekaterih programskih jezikih. Bajt je imel včasih spremenljivo velikost, v današnjih računalnikih je v 1 bajt = 8 bitov. Izraz je leta 1956 skoval Werner Buchholz v podjetju IBM, izvirno je bajt označeval šest bitov. Izvirna angleška beseda byte pomeni akronim BinarY TErm - dvojiški izraz. Buchholz jo je uporabil pri načrtovanju prvega tranzistorskega superračunalnika IBM 7030 Stretch. Kasneje so pri tem projektu izraz bajt razširili na osem bitov. Polovico bajta imenujemo nibble. Kratica za bajt je »B«, medtem ko »b« pomeni bit. Nekateri narodi so ime enote povsem prevedli, Francozi jo recimo imenujejo octet (»o«). Večje enote so kilozlog (kilobajt), megazlog (megabajt). Predpone imajo običajno drugačen pomen kot sicer: - kilo = 1024 = 2ⁱ⁰ in ne 1000 Po standardu IEC 60027-2 so predlagane drugačne predpone, ki še niso širše uveljavljene. Kilobajt je tako 1000 bajtov, uvedena pa je predpona kibibajt, ki je 1024 bajtov.
• Target
  SvetnikSvetník, ženska oblika svetníca, je oseba, ki jo je Rimskokatoliška cerkev, razglasila za svetnika zaradi izrednih vrlin in svetosti. Danes je lahko oseba za svetnika razglašena šele po smrti. Svetnik, razglašen v postopku kanonizacije je lahko češčen na globalni ravni, za razliko od svetih oseb, razglašenih za blažene, ki so lahko češčeni na ravni lokalne Cerkve, za katero so bili zaslužni.
• Target
  KalifornijaKalifórnija je zahodna zvezna država ZDA, ki meji na Tihi ocean. Ima največje število prebivalstva med zveznimi državami ZDA. Kalifornija je ena izmed pacifiških zveznih držav, ki na severu meji na Oregon, na vzhodu na Nevado in Arizono, na jugu meji na Mehiko, na zahodu pa jo obliva Tihi ocean. Južno mejo z Mehiko določa reka Kolorado. Kalifornija se je ZDA priključila 9. septembra 1850, kot 31. zvezna država. Kmetijstvo in rudarstvo sta zmeraj bili pomembni panogi, vendar se je v zadnjem stoletju začela industrija bliskovito razvijati, skupaj z rastjo prebivalstva. Leta 1990 je imela Kalifornija največ prebivalcev od vseh zveznih držav in je bila glavni pridelovalec kmetijskih pridelkov ter glavni proizvajalec industrijskih izdelkov. Ime je Kalifornija dobila v 16. stoletju po izmišljenem otoku v neki španski romanci. Drugo ime, ki ga uporabljajo je Zlata država. Pomembnejša kalifornijska mesta so: Sacramento, Los Angeles, San Diego, San Francisco, San Jose, Long Beach in Oakland.

Want to try it first? Play the challenge, then come back. Open a route below to see it.