Čile → Družina (biologija), Portoriko, Ogljik

• Start
  ČileRepublika Čile je dolga in ozka obmorska država ob jugozahodni obali Južne Amerike med Tihim oceanom na zahodu in Andi na vzhodu. Glavno mesto države je Santiago de Chile, sedež parlamenta pa je v Valparaísu. Na severu meji s Perujem in Bolivijo, na jugu pa delno z Atlantskim, delno s Tihim oceanom, na vzhodu z Argentino, na zahodu pa s Tihim oceanom. Čile meri 756.102 km² in ima 6435 km obale. Podnebje je zmerno, puščavsko na severu, mediteransko v srednjih deželah, na jugu pa sveže in vlažno. Ob obali ležijo nizka gorovja, rodovitno območje je v Podolžni dolini, na vzhodu pa je visoko gorovje - Andi. Najvišja točka je Nevado Ojos del Salado, najnižja pa Tihi ocean. Poleg celinskega dela pripadata Čilu še otočje Juan Fernández in Velikonočni otok, okoli 3600 km zahodno od osrednjega Čila. Glavna naravna bogastva so baker, les, železova ruda, nitrati, žlahtne kovine, molibden in vodna energija. Najbolj razširjene naravne katastrofe v Čilu so hudi potresi, izbruhi vulkanov in cunamiji. Razširjeno krčenje gozdov in rudarstvo ogrožata naravne vire, kot tudi onesnaževanje zraka in vode v industrijskih območjih.
• Target
  Družina (biologija)Družína je v biologiji enota v njeni sistematiki živalskega in rastlinskega kraljestva, ki je nižja od reda. Družine se naprej delijo v rodove. Nekatere velike družine, kot so koze (Bovidae) in plovci (Anatidae), so razdeljena še v poddružine po skupinah podobnih rodov in nekatere še naprej v plemena oz. infradružine (tribus). Družina običajno dobi ime po določenem rodu, ki je značilen za celotno družino in mu pravimo tipski rod. Družine imajo pri živalih v latinskih imenih pripono -idae in pri rastlinah -aceae. Poddružine imajo pri živalih pripono -inae, naddružine pa -oidea. Na primer družina vranov se imenuje Corvidae, ker so vrane (Corvus) najznačilnejši rod v tej družini.
• Target
  PortorikoPortoriko je otok ter ozemlje Združenih držav Amerike v vzhodnih Karibih s samoupravo. Sestavljajo ga otok Portoriko in nekaj manjših otokov. Dokončni pravni status Portorika še ni dorečen. 3. novembra 2020 so volivci na nezavezujočem referendumu podprli predlog, da bi Portoriko postal 51. zvezna država Združenih držav Amerike.
• Target
  OgljikOgljík je kemični element s simbolom C in atomskim številom 6. Element je nekovina in tetravalenten – štirje prosti elektroni kovalentne kemične vezi. Spada v 14. skupino periodnega sistema. Ogljik predstavlja le približno 0,025 odstotka zemeljske skorje. Trije izotopi so prisotni v naravi, ⁱ⁲C in ⁱ⁳C sta stabilna, medtem ko je ⁱ⁴C radionuklid, ki razpada z razpolovno dobo približno 5.730 let. Ogljik je eden redkih elementov, ki so jih poznali že v antiki. Ogljik je 15. najbolj razširjeni element v zemeljski skorji in četrti najbolj razširjeni element v vesolju po masi za vodikom, helijem in kisikom. Pogostnost ogljika, edinstvena raznolikost njegovih organskih spojin in nenavadna sposobnost tvoriti polimere pri temperaturah, ki jih pogosto najdemo na Zemlji, omogočajo temu elementu, da je osnova vsega znanega življenja. Po kisiku je drugi masni element v človeškem telesu. Atomi ogljika se lahko med seboj vežejo na različne načine, kar ima za posledico različne alotrope ogljika. Najbolj znani alotropi so grafit, diamant, grafen in buckminsterfullereni. Fizične lastnosti ogljika se zelo razlikujejo glede na alotropno obliko. Grafit je na primer neprozoren in črn, diamant pa bister in visoko prozoren. Grafit je po eni strani dovolj mehak, da na papirju zapusti sled, diamant po drugi strani pa je najtrši naravni material, ki ga poznamo. Grafit je dober električni vodnik, medtem ko ima diamant nizko električno prevodnost. V normalnih pogojih imajo diamant, ogljikove nanocevke in grafen najvišjo toplotno prevodnost od vseh znanih materialov. Vsi ogljikovi alotropi so v normalnih pogojih trdne snovi, pri tem je grafit najbolj termodinamično stabilna oblika pri standardni temperaturi in tlaku. So kemično odporni in za reakcijo s kisikom zahtevajo visoko temperaturo. Najpogostejše oksidacijsko stanje ogljika v anorganskih spojinah je +4, medtem ko +2 najdemo v ogljikovem monoksidu in karbonilnih kompleksih prehodnih kovin. Največji viri anorganskega ogljika so apnenci, dolomiti in ogljikov dioksid, vendar je velike količine najti v organskih nahajališčih premoga, šote, nafte in metanskih klatratov. Ogljik tvori veliko število spojin, več kot kateri koli drug element – opisanih je skoraj deset milijonov ogljikovih spojin, kar pa je le majhen del teoretično možnih spojin v standardnih pogojih. Zaradi tega so ogljik pogosto imenovali »kralj elementov«.

Want to try it first? Play the challenge, then come back. Open a route below to see it.