1990. → Jezus Kristus, Južna Afrika, UTC±00:00

• Start
  1990.1990. je deseto desetletje v 20. stoletju med letoma 1990 in 1999.
• Target
  Jezus KristusJezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz hebrejsko יהושע [Yĕhošūa‘] in grško Χριστός, tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto 2026 (okrajšano kot Anno Domini, temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača božjo troedinost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerokb in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Večina Judov zavrača verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.
• Target
  Južna AfrikaJužna Afrika, uradno Republika Južna Afrika je republika na skrajnem jugu Afrike. Njenih devet provinc na jugu omejuje 2798 kilometrov obale, ki se razteza vzdolž južnega Atlantika in Indijskega oceana; na severu s sosednjimi državami Namibija, Bocvana in Zimbabve; na vzhodu in severovzhodu Mozambik in Esvatini; in obdaja Lesoto. Država pokriva površino 1.221.037 kvadratnih kilometrov in ima več kot 62 milijonov prebivalcev. Pretoria je upravna prestolnica, medtem ko je Cape Town, kot sedež parlamenta, zakonodajna prestolnica, Bloemfontein pa velja za sodno prestolnico. Največje in najbolj naseljeno mesto je Johannesburg, sledita mu Cape Town in Durban. Arheološke najdbe kažejo, da so različne vrste človečnjakov obstajale v Južni Afriki pred približno 2,5 milijona let, sodobni ljudje pa so to regijo naselili pred več kot 100.000 leti. Prvo znano ljudstvo je bilo avtohtono prebivalstvo Kojsani, bantu govoreča ljudstva iz Zahodne in Srednje Afrike pa so se preselila v regijo pred 2000 do 1000 leti. Na severu se je v 13. stoletju oblikovalo kraljestvo Mapungubve. Leta 1652 so Nizozemci v zalivu Table Bay ustanovili prvo evropsko naselbino, v letih 1795 in 1806 pa so jo zasedli Britanci. Mfecane, obdobje pomembnih preobratov, je privedlo do oblikovanja različnih afriških kraljestev, vključno s Zulujsko kraljevino. Regija je bila dodatno kolonizirana, odkriti so bili diamanti in zlato, kar je povzročilo premik k industrializaciji in urbanizaciji. Južnoafriška unija je bila ustanovljena leta 1910 iz nekdanjih kolonij: Kapska kolonija, Natal, Transvaal in kolonija Orange, leta 1961 pa je postala republika. Čeprav je v Kapski koloniji obstajal sistem večrasne volilne pravice, je bil postopoma spodkopan in velika večina temnopoltih Južnoafričanov je dobila volilno pravico šele leta 1994. Nacionalna stranka je leta 1948 uvedla apartheid in institucionalizirala prejšnjo rasno segregacijo. Po večinoma nenasilnem boju Afriškega nacionalnega kongresa in drugih aktivistov proti apartheidu v državi in ​​zunaj nje, se je sredi 1980-ih začela razveljavitev diskriminatornih zakonov. Splošne volitve so potekale leta 1994, po katerih so vse rasne skupine politično zastopane v liberalni demokraciji države, ki jo sestavljajo parlamentarna republika in devet provinc. Južna Afrika je večetnična družba, ki zajema različne kulture, jezike in vere; pogosto ga imenujejo »mavrični narod«, da bi opisali njegovo večkulturno raznolikost, zlasti po apartheidu. Južna Afrika, ki je priznana kot srednja sila v mednarodnih zadevah, ohranja pomemben regionalni vpliv in je članica BRICS+, Afriške unije, SADC, SACU, Commonwealtha narodov in G20. Na novo industrializirana država v razvoju ima največje gospodarstvo v Afriki glede na nominalni BDP, je povezana z Etiopijo glede največ območij Unescove svetovne dediščine v Afriki in je žarišče biotske raznovrstnosti z edinstvenimi biomi, rastlinskim in živalskim svetom. Od konca apartheida sta se odgovornost vlade in kakovost življenja bistveno izboljšali. Vendar pa kriminal, revščina in neenakost ostajajo zelo razširjeni, saj je bilo leta 2024 približno 32 % prebivalstva brezposelnih, medtem ko jih približno 56 % živi pod pragom revščine. Južna Afrika z najvišjim Ginijevim koeficientom 0,63 velja za eno najbolj neenakopravnih držav na svetu, če ne celo najbolj neenakopravno.
• Target
  UTC±00:00UTC±00:00 je identifikator za časovni pas, kjer velja univerzalni koordinirani čas, osnova za civilno merjenje časa na Zemlji. Ker gre za eno od izpeljank greenwiškega srednjega časa (GMT), ki je bil določen v Greenwichu, Velika Britanija, se v grobem prekriva s časovnim pasom GMT±0 in je ekvivalent zahodnoevropskega časa. Ta čas se uporablja na naslednjih ozemljih:

Want to try it first? Play the challenge, then come back. Open a route below to see it.