Bruto domači proizvod → Polk, Slovenski biografski leksikon, Zvok

• Start
  Bruto domači proizvodBruto domači proizvod je merilo ekonomske aktivnosti in eden od kazalnikov gospodarske razvitosti države. Je številčni podatek, ki izraža, kolikšna je vrednost vseh končnih proizvodov in storitev, ustvarjenih na ekonomskem ozemlju posamezne države, tj. koliko so ustvarili podjetja, država in gospodinjstva. Glavne komponente BDP so poraba, državna poraba, neto izvoz in naložbe. Spreminjanje katerega koli od teh dejavnikov lahko poveča velikost gospodarstva. BDP se pogosto uporablja kot merilo za mednarodne primerjave, pa tudi kot splošno merilo gospodarskega napredka. Služi kot statistični kazalnik nacionalnega razvoja in napredka. Skupni BDP je mogoče razčleniti tudi na prispevek posamezne panoge ali sektorja gospodarstva. Nominalni BDP je uporaben pri primerjavi nacionalnih gospodarstev na mednarodnem trgu z uporabo trenutnega menjalnega tečaja. Za primerjavo gospodarstev skozi čas je mogoče inflacijo prilagoditi s primerjavo realnih namesto nominalnih vrednosti. Za primerjave med državami se podatki o BDP pogosto prilagodijo za razlike v življenjskih stroških z uporabo paritete kupne moči (PKM). BDP na prebivalca po pariteti kupne moči je lahko uporaben za primerjavo življenjskega standarda med državami.
• Target
  PolkPolk je stalna vojaška formacija. Polk je sestavljen iz 3-5 bataljonov in mu poveljuje podpolkovnik oz. polkovnik; ima med 2.000 do 6.000 vojakov. V Slovenski vojski je več polkov in sicer 132. gorski polk, ki je stacioniran v vojašnici Boštjana Kekca v Bohinjski Beli, 10. pehotni polk, 74. pehotni polk, 20. pehotni polk, teritorialni polk 1. brigade, teritorialni polk 72. brigade, 157. logistični polk ter 670 logistični polk.
• Target
  Slovenski biografski leksikonSlovenski biografski leksikon je leksikon o pomembnih osebnostih, ki so oblikovale kulturo in zgodovino slovenskega naroda. Nudi biografski prikaz tako Slovencev kakor oseb drugega rodu, rojenih na slovenskem ozemlju ali kako drugače povezanih s Slovenijo. SBL je še danes temeljno slovensko biografsko referenčno delo. Izhajati je začel leta 1925 pod okriljem Zadružne gospodarske banke. Prvi urednik je bil Izidor Cankar; v uredništvu ali kot pisci člankov SBL so v naslednjih desetletjih sodelovali mnogi prvovrstni slovenski znanstveniki, zlasti humanisti. Po vojni je izhajanje leksikona prešlo k Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Izšlo je 15 zvezkov in imensko kazalo v 16. zvezku. Urednik zadnjih zvezkov je bil Jože Munda; izšli so do leta 1991. Biblioteka SAZU je leta 2009 izdala elektronsko, javno dostopno spletno izdajo SBL. Od 5. decembra 2013 je ob izidu prvega zvezka Novega Slovenskega biografskega leksikona gradivo izvirne izdaje v novi, popravljeni izdaji na voljo v okviru portala Slovenska biografija.
• Target
  ZvokZvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc. Taki mediji so trdnine, kapljevine ali plini. Nihanjem delcev v zraku rečemo aerodinamični zvok, v kapljevinah hidrodinamični zvok in v trdninah ali togih telesih vibracije. V kapljevinah in plinih je zvok vedno longitudinalno ali vzdolžno valovanje, v trdninah pa se zvok premika kot transverzalno ali prečno valovanje. Hrup je oblika zvočnega valovanja, ki ga definiramo kot nezaželen ali škodljiv zvok. Zvok lahko opredelimo s frekvenco in ravnjo zvočnega tlaka. Prva je povezana z višino tona, druga pa z glasnostjo. V ožjem pomenu lahko definiramo zvok le kot zvočno valovanje s frekvencami v slišnem območju človeškega ušesa, to je med 20 Hz in 20.000 Hz. Zvok z nižjimi frekvencami imenujemo infrazvok, zvok z višjimi frekvencami pa ultrazvok. Zvok, ki ga sestavlja le ena sinusoida, imenujemo ton. Frekvenčni spekter tona ima eno črto. Zven je zvok, ki ga sestavlja več sinusnih valovanj z različnimi frekvencami, navadno osnovni ton in višji harmonični toni, katerih frekvence so celoštevilski večkratniki frekvence osnovnega tona. Frekvenčni spekter zvena je črtast. Šum je zvok, v katerem so v večji ali manjši meri navzoče vse sinusne sestavine v nekem frekvenčnem intervalu, njegov spekter je zvezen. Aperiodični šum je pok. Zvok in z njim povezane fizikalne pojave preučuje akustika, subjektivno človeško zaznavanje zvoka pa psihoakustika.

Want to try it first? Play the challenge, then come back. Open a route below to see it.